V pričakovanju »meteža stoletja«
in orkanske burje na Primorskem smo 6.2.2015 skeptično pričakovali februarsko polno
luno.
No, ni bilo tako hudo (vsaj na Gorenjskem), zato se nas je v petek zvečer devet pogumno podalo na
pohod. V Gozdu na parkirišču je kdaj pa kdaj malo bolj potegnilo, ko pa smo
prilezli v zavetje gozda, smo že vlekli s sebe odvečna oblačila. Z višino se je
snežna odeja debelila in pod kočo je bila že prava zimska idila: smreke
obložene s snegom, kristali snega so se lesketali v soju naših svetilk in pod
nogami se je mehko udiralo. Samo (pojemajoče) polne lune ni bilo...
Po dobri
uri in četrt nas je razveselila luč na koči, v katero smo prve tri pohodnice
vstopile v trenutku, ko se je razlegla po njej Zdravljica. Nam na čast? Ne,
naša snežna kraljica Tina Maze nam je spet ogrela srca z novo zmago.
Nadenemo
suha oblačila in iz nahrbtnikov so priromale skrite zaloge sladkih in drugih
dobrot. Oskrbnik Vinko je takoj vedel, kaj še rabimo: na mizah so se znašle velike,
pollitrske »krugle« vročega čaja. Malo smo še pomodrovali o tem in onem in se
podali nazaj proti dolini. Na parkirišču smo se z lepimi željami za prijeten
vikend razšli.
Anka
