Včeraj zvečer smo se že četrtič zbrali člani kluba, ki gremo radi v hribe. Da to popestrimo, se na pohode odpravimotudi ob polni luni. Prvič smo se januarja povzpeli na zasnežen, hladen in z luno obsijan Ratitovec, februarja nas je v soju lune pričakala Kriška gora, v pravi zimski opravi, ob marčevski polni luni pa smo osvojili Sv. Jošta nad Kranjem.
Včeraj pa smo se dogovorili, da obiščemo Sv. Primoža nad Kamnikom. Kljub aprilskemu vremenu, saj nas je med potjo obsijala luna pa tudi pomočil dež, smo bili s pohodom zadovoljni. Iz Stahovice (440m), mimo Praprotna, smo se po markirani, zložno vzpenjajoči poti, po dobri uri in pol, dvignili na 826m visok Sv. Primož. Pod nami se je odprl nočni razgled na Kamnik z okolico, vse do Kranja.
Ta pot, je bila nekdaj najpomembnejša pot na Veliko planino. In tu so v 15. stoletju postavili dve cerkvi. Po ljudskem izročilu pa naj bi tu že prej stalo svetišče. Manjšo cerkev čuva svetnik Peter, večjo in bolj znano pa Primož. Obe sta zidani v gotskem slogu. Poleg pa, kot se ob cerkvi spodobi, stoji pol zidana in pol lesena mežnarija s črno kuhinjo. V njej je urejena okrepčevalnica z zbirko zanimivih starih predmetov iz kmečkega življenja. Zbirke si žal ponoči nismo mogli pogledati, saj je bila mežnarija zaprta.
Hrib je poznan tudi po gorskih tekih, prireditvi 24 ur Sv. Petra, kjer tekmujejo v največjem številu vzponov nanj v enem dnevu in pa celoletni akciji, kdo se bo v letu največkrat povzpel do cerkva.
Večer nam je minil ob prijetnem druženju in se zavlekel še globoko v nedeljo.
Miro