V ponedeljek, 26.11.2012, smo se odpravili na tradicionalni večerni pohod ob polni luni. Ideja za pohod na Svetega Petra se mi je porodila na prejšnjem okoli Brda, nakar smo jo na rednem tedenskem sestanku tudi soglasno potrdili. Ker se nas je večina zdravila v bolnišnici v Begunjah, nam je ta hrib prav gotovo ostal v spominu. Tudi tistim, ki v času zdravljenja niso dosegli vrha, pa so ga opazovali samo skozi bolnišnična okna ali pa pod njegovim vznožjem nabirali kroge v parku.
Zbrali smo se na parkirišču pri vznožju smučišča v Krpinu. Ker so v tem času že kar nizke, smo se toplo oblekli, si nadeli naglavne svetilke in počasi, z zmernim tempom, zakorakali po smučišču navzgor. Med hojo smo sproščeno debatirali o življensko bolj ali manj pomembnih temah, nakajkrat smo se za kratek čas tudi ustavili in ponovno zbrali v skupino.
Kljub temu, da je pot do cerkvice precej strma in tudi malo spolzka, smo kar hitro dosegli naš cilj. Vreme je bilo te dni bolj kislo, zato je tokrat diskusija o poznavanju nebesnih teles žal odpadla. Tudi Luna se nam je sramežljivo skrila za oblake. Pa nič zato. Mi se znamo razvedriti in zabavati v vsakem vremenu. Nismo dolgo čakali, odpravili smo se naprej proti deset minut oddaljeni Sankaški koči. Ta je bila ob pozni uri seveda zaprta, smo si pa zato na lepo urejeni terasi privoščili nočni razgled na blejski grad, ki je ponoči lepo osvetljen.
Sestopili smo po poti pristopa, le da smo smučišče obšli po cesti. Ponoči je pri hoji navzdol potrebna še posebna zbranost. Skozi malo naselje Krpin smo se vrnili do parkirišča. Napolnjeni s pozitivno energijo in ne preveč utrujeni smo si zaželeli lahko noč in se poslovili.
Peter
