SVETI PETER NAD BEGUNJAMI

V ponedeljek, 26.11.2012, smo se odpravili na tradicionalni večerni pohod ob polni luni. Ideja za pohod na Svetega Petra se mi je porodila na prejšnjem okoli Brda, nakar smo jo na rednem tedenskem sestanku tudi soglasno potrdili. Ker se nas je večina zdravila v bolnišnici v Begunjah, nam je ta hrib prav gotovo ostal v spominu. Tudi tistim, ki v času zdravljenja niso dosegli vrha, pa so ga opazovali samo skozi bolnišnična okna ali pa pod njegovim vznožjem nabirali kroge v parku.

Zbrali smo se na parkirišču pri vznožju smučišča v Krpinu. Ker so v tem času že kar nizke, smo se toplo oblekli, si nadeli naglavne svetilke in počasi, z zmernim tempom, zakorakali po smučišču navzgor. Med hojo smo sproščeno debatirali o življensko bolj ali manj pomembnih temah, nakajkrat smo se za kratek čas tudi ustavili in ponovno zbrali v skupino.

Kljub temu, da je pot do cerkvice precej strma in tudi malo spolzka, smo kar hitro dosegli naš cilj. Vreme je bilo te dni bolj kislo, zato je tokrat diskusija o poznavanju nebesnih teles žal odpadla. Tudi Luna se nam je sramežljivo skrila za oblake. Pa nič zato. Mi se znamo razvedriti in zabavati v vsakem vremenu. Nismo dolgo čakali, odpravili smo se naprej proti deset minut oddaljeni Sankaški koči. Ta je bila ob pozni uri seveda zaprta, smo si pa zato na lepo urejeni terasi privoščili nočni razgled na blejski grad, ki je ponoči lepo osvetljen. 

Sestopili smo po poti pristopa, le da smo smučišče obšli po cesti. Ponoči je pri hoji navzdol potrebna še posebna zbranost. Skozi malo naselje Krpin smo se vrnili do parkirišča. Napolnjeni s pozitivno energijo in ne preveč utrujeni smo si zaželeli lahko noč in se poslovili.

Peter

SVETI PRIMOŽ

Včeraj zvečer smo se že četrtič zbrali člani kluba, ki gremo radi v hribe. Da to popestrimo, se na pohode odpravimotudi ob polni luni. Prvič smo se januarja povzpeli na zasnežen, hladen in z luno obsijan Ratitovec, februarja nas je v soju lune pričakala Kriška gora, v pravi zimski opravi, ob marčevski polni luni pa smo osvojili Sv. Jošta nad Kranjem. 

Včeraj pa smo se dogovorili, da obiščemo Sv. Primoža nad Kamnikom. Kljub aprilskemu vremenu, saj nas je med potjo obsijala luna pa tudi pomočil dež, smo bili s pohodom zadovoljni. Iz Stahovice (440m), mimo Praprotna, smo se po markirani, zložno vzpenjajoči poti, po dobri uri in pol, dvignili na 826m visok Sv. Primož. Pod nami se je odprl nočni razgled na Kamnik z okolico, vse do Kranja. 

Ta pot, je bila nekdaj najpomembnejša pot na Veliko planino. In tu so v 15. stoletju postavili dve cerkvi. Po ljudskem izročilu pa naj bi tu že prej stalo svetišče. Manjšo cerkev čuva svetnik Peter, večjo in bolj znano pa Primož. Obe sta zidani v gotskem slogu. Poleg pa, kot se ob cerkvi spodobi, stoji pol zidana in pol lesena mežnarija s črno kuhinjo. V njej je urejena okrepčevalnica z zbirko zanimivih starih predmetov iz kmečkega življenja. Zbirke si žal ponoči nismo mogli pogledati, saj je bila mežnarija zaprta. 

Hrib je poznan tudi po gorskih tekih, prireditvi 24 ur Sv. Petra, kjer tekmujejo v največjem številu vzponov nanj v enem dnevu in pa celoletni akciji, kdo se bo v letu največkrat povzpel do cerkva. 

Večer nam je minil ob prijetnem druženju in se zavlekel še globoko v nedeljo. 

Miro